Avantum         Svetovanje, usposabljanje, inženiring s področja trženja, organizacije, kadrov

GDomov.tif (7046 bytes) GDelavnice.tif (7328 bytes) GNovosti.tif (7120 bytes) GMnenje.tif (8224 bytes) GVizitka.tif (7042 bytes)

Avantum  Naši članki v revijah in časopisih:

Revija:
Profesionalna PRODAJA

Izdano:
JANUAR
FEBRUAR
1999

stran 53

 

Razmišljajte pozitivno in tudi delajte tako

Ljudje smo različni, tudi glede to, kakšen je naš pogled na svet. Slednje je povezano z našim stališčem do nas samih in drugih. Vendar se ne rodimo samo z negativno ali samo pozitivno naravnanostjo. Ta stališča v komunikaciji lahko spreminjamo, pri sebi z ustreznimi treningi, pri drugih pa z našim vztrajnim pozitivnim vedenjem. Kakšen je kdo, kakšen položaj zavzvema, zaznamo iz njegove komunikacije. Te lastnosti pridobimo z vzgojo, skozi izkušnje pa dobimo shemo stališč posameznika. Te opredeljujejo njegov položaj, ki vpliva na komunikacijo z okoljem.

 

Nihče na svetu ne "vzgaja" negativno razmišljajoče ljudi tako uspešno kot "negativen " šef. Razlogov za to je več, od tega, da v Sloveniji velja izredno močna miselna povezava med službo in socialno varnostjo, do tega, da v službi preživimo lep kos življenja, da večino ambicij uresničujemo na poslovnem področju…

Ločimo naslednje osebnostne tipe:

a.) Ljudi, ki negativno vrednotijo sebe in tudi druge (jaz slab - ti slab). Na srečo je takih malo, opazimo pa jih, ko jih slišimo tako komunicirati. Kadar slišimo človeka omenjati, da se nič ne da narediti, in zatrjevati, da tudi njemu (sogovorniku) ne bo uspelo, pomeni, da imamo pred seboj človeka, čigar življenjska pozicija je dvakratno negativna. Ambicije in delovna morala so pri takih ljudeh nizke, zato se    nalog ne lotevajo odlašajo, iščejo razloge, da bi se izognili delu, vse jih moti, niti malo niso samostojni. S takimi osebami je delo težavno, ne     pa brezupno. Vodja mora takim sodelavcem dajati čim lažje naloge, pri tem pa jih visoko motivirati s poudarjanjem njihovih uspehov ( tudi pretiravati). Primernejši so za ponavljajoče, morda celo rutinske naloge s predvidljivimi izidi. Pogosto so nekakšen "strelovod" v skupini, sodelavci se pogosto šalijo na njihov račun, kar pa je lahko tudi njihova pozitivna vloga. Zgodilo se je, da so zaradi racionalizacije odslovili človeka te vrste, a so takoj po tem rezultati poslovanja začeli upadati, kar se da pojasniti z domnevo, da so ga sodelavci (pod)zavestno "vlekli za sabo", dobro pa so delali zaradi manjših napetosti v skupini.

b.) Naslednji tip so ljudje, ki negativno vrednotijo sebe, zelo pozitivno pa druge (jaz slab - ti dober). Takih, je med Slovenci zelo veliko, zaznamo pa jih seveda znova skozi komunikacijo. Ste že slišali: "Tebi je lahko, meni to ne uspe."Sodelavci tega tipa ljudi, so seveda precej zahtevni, saj podobno kot predhodna kategorija, pri vodenju zahtevajo veliko vloženega truda. Predvsem dobrodošlo je stalno spodbujanje. Pri tem je koristno uporabljati uspehe njegovega minulega dela. Če le niso skrajno negativni, so te ljudje primerni za večino nalog, celo za vodenje.

c.) Precej drugačna kategorija ljudi so posamezniki, ki pozitivno vrednotijo sebe in največkrat negativno druge (jaz dober - ti slab). Takega človeka prepoznamo po izjavah tipa: "Kolikokrat ti bom moral še povedati?" ali "Naredi že nekaj s tem Janezom, če ne bom moral jaz ukrepati." Ti največkrat želijo spreminjati druge. Če gredo v skrajnost, so lahko zelo težavni, zahtevajo manj napora za korekturo stališč, zato pa več taktnosti in pozornosti. Večina vodij naredi napako in jih poskuša postaviti na realna tla. Veliko bolje je, da izkoristimo njihovo samozavest in jim naložimo večjo odgovornost. Torej jih povabimo k sodelovanju, namesto da jih zaviramo s pomirjevalnimi izjavami in drugimi metodami.

d.) Zadnja kategorija ljudi visoko vrednoti sebe in tudi druge (jaz dober - ti dober). Žal jih je manj kot predstavnikov drugih kategorij in predvsem manj, kot bi si želeli. Zanje je značilno zaupanje vase in v druge, zato so manj konfliktne osebnosti, bolj samostojni, učinkoviti, ker žanjejo podporo sodelavcev. Vodje porabijo za take delavce malo energije, vendar pozor, ne čisto nič.

Velja splošna ugotovitev, da so lahko vsi tipi dobri delavci. Tudi vodje se razvrščamo v te kategorije, čeprav si ne morem predstavljati vodjo tipa a). To je po mojem mnenju mogoče le, če nekoga prisilimo v vodenje, ker sicer tak "negativec" nima dovolj ambicij za kandidiranje na vodstveno delovno mesto.

Druga pomembna ugotovitev je, da delavci skupin b) in c) med seboj slabo sodelujejo ali velikokrat sploh ne. Torej ima vodja v svoji delovni skupini kar dve skupini, ki med seboj slabo sodelujeta, pa tega niti ne ve in je presenečen nad dogajanjem. Ste od nadrejenega že slišali naslednjo rohnečo izjavo: "Zmenita se že enkrat za vselej!" Pa se ne bosta… Zato mora vodja tudi sam kaj storiti.

Vodjem torej ostane možnost, da se zavedo teh razlik med sodelavci, se usposobijo za izboljšanje njihovih položajev, kar lahko dosežejo le z boljšo komunikacijo in motivacijo. Torej bo moder vodja prvi dve kategoriji sodelavcev poskušal razviti v nekoliko bolj samozavestne osebnosti, tretjo kategorijo bo nekoliko drugače obremenil, zadnjo pa postavil za svojo desno roko, samostojne sodelavce in podobno.

 

 

GDomov.tif (7046 bytes) GDelavnice.tif (7328 bytes) GNovosti.tif (7120 bytes) GMnenje.tif (8224 bytes) GVizitka.tif (7042 bytes)

Copyright by Vladimir PIRC
Developed by Sandi.Pirc@email.si
Ljubljana, 18.11.2006